Kaj povzroča poslabšanje vida?

Zato »krivda« genetike pri težavah z vidom ni zelo pomembna. V večji meri se vid poslabša zaradi življenjskega sloga in neugodnih okoljskih dejavnikov.

Kateri dejavniki vplivajo na tveganje za bolezni oči?

Pomanjkanje sončne svetlobe

Mnogi znanstveniki sklepajo, da dolgotrajno bivanje v zaprtih prostorih negativno vpliva na ostrino vida. Več raziskav je potrdilo, da so ljudje, ki so pogosto zunaj, veliko manj nagnjeni h kratkovidnosti kot ljudje, ki večino časa preživijo na kavču.

Morda je to posledica dejstva, da telo pod vplivom sončne svetlobe proizvaja vitamin D, ki blagodejno vpliva ne le na imunski in živčni sistem, temveč tudi na vid.

Telesna teža

Prekomerna telesna teža ali debelost povečata tveganje za razvoj sladkorne bolezni in drugih sistemskih stanj, ki lahko povzročijo izgubo vida zaradi diabetične retinopatije ali glavkoma.

Slaba prehrana

Za oči ni dobro le korenje, ampak tudi druga zelenjava in sadje, predvsem zelena, špinača, zelje, agrumi, saj vsebujejo antioksidante, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek sive mrene. Uživanje rib, bogatih z omega 3 maščobami in kislinami (losos, tuna in morski list), lahko zmanjša tveganje za degeneracijo makule.

Kajenje

Raziskave so povezale kajenje s povečanim tveganjem za nastanek sive mrene in poškodbami vidnega živca, kar lahko povzroči slepoto. Kadilci imajo štirikrat večjo verjetnost, da bodo imeli distrofijo mrežnice.

Neupoštevanje kroničnih bolezni

Bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija in multipla skleroza, lahko močno prizadenejo vid in povzročijo vnetje vidnega živca, diabetično retinopatijo, glavkom in celo slepoto.

Pomanjkanje telesne dejavnosti

Nekatere raziskave kažejo, da lahko redna vadba (kot je hoja) zmanjša tveganje za starostno degeneracijo makule za 70 %.

Dolgotrajno delo za računalnikom

Neprekinjeno delo za monitorjem povzroča suhe oči, kar lahko povzroči nelagodje, okužbo, spremembe na roženici. Da se to ne bi zgodilo, si morate med delom za računalnikom vzeti kratke odmore, da se oči spočijejo.

Izpostavljenost ultravijolični svetlobi

Nošenje sončnih očal ščiti vaše oči 99-100 % pred škodljivimi sončnimi ultravijoličnimi žarki. Med obiskom solarija morate nositi tudi posebna zaščitna očala. Ta lahko pomagajo zmanjšati tveganje za sivo mreno, pingvekulo* in druge težave.

Nerednost pregledov

Redni obiski (vsaj enkrat na 1-2 leti) oftalmologa pomagajo prepoznati številne bolezni oči v zgodnjih fazah. Številna stanja, kot so bolezni oči, povezane s sladkorno boleznijo, starostna degeneracija makule in glavkom, so lahko v začetni fazi asimptomatska. Celovit pregled je edini zanesljiv način za odkrivanje teh bolezni in ohranitev vida.

*Pingvekula je rumenkasta tvorba, ki se pri starejših pojavi na obeh straneh očesne veznice.