Kaj je glavkom?

njegove izgube ali slepote. Pri glavkomu se pojavi motnja odtekanja očesne tekočine, kar ustvarja povečan pritisk na očesni živec. Posledica tega je njegova trajna poškodba. To je pogosta bolezen, zaradi katere je več kot pet milijonov ljudi slepih. Bolezen se lahko pojavi v kateri koli starosti. Lahko je tudi prirojena, tj. prisotna od rojstva, vendar se najpogosteje pojavi pri starejši populaciji.

Značilno je, da se glavkom pogosto pojavlja brez izrazitih simptomov in opozoril in postopoma poškoduje vid. Ker deluje skrito in neopazno, se imenuje tudi tihi tat vida. Zato ni presenetljivo, da se težko pravočasno diagnosticira, pogosto dokler ne pride do stanja, v katerem okvara vida že očitno napreduje in začne vplivati na kakovost življenja. Zato so zbiranje znanja in ozaveščanje o glavkomu, pa tudi redni očesni pregledi, glavni kažipoti za preprečevanje bolezni in ohranjanje zdravja oči.

Pogosto je sinonim za glavkom povišan očesni tlak. Vendar glavkom ne pomeni visokega očesnega tlaka, pač pa se najpogosteje pojavi kot posledica tega. Z drugimi besedami, če imamo povišan očesni tlak, služi ta kot kazalnik za možen pojav glavkoma. Poleg tega je za glavkom značilna funkcionalna in strukturna poškodba. Samo stanje povišanega očesnega tlaka, brez takšnih poškodb, se imenuje očesna hipertenzija.

Pri bolnikih z očesno hipertenzijo je treba oceniti dejavnike tveganja za nastanek glavkoma. Ta ocena je pomembna, ker se na podlagi te ugotovi, ali bo določena terapija predpisana pacientu ali pa bo dovolj le redno spremljanje. Poleg očesne hipertenzije obstajajo tudi drugi dejavniki tveganja za nastanek glavkoma, kot so starost, pozitivna družinska anamneza, visoka kratkovidnost, migrene in sladkorna bolezen.

Čeprav se glavkom pogosto pojavlja brez jasno izraženih in značilnih simptomov, obstajajo določeni kazalniki, ki so lahko povezani z njegovim nastankom in na katere je treba biti pozoren, ko gre za zdravje oči.

Ločimo glavkom z odprtim in zaprtim zakotjem. Pri tem je zakotje mesto, kjer se šarenica in zenica na sprednji strani prekata povežeta. Zakotje je tudi mesto, kjer najvišji odstotek očesne tekočine odteka iz oči. Glavkom z odprtim zakotjem je najpogostejša oblika glavkoma in na splošno ne kaže izraženih simptomov. Pri glavkomu ozkega zakotja lahko pride do bolečine in rdečice, ki napovedujeta znake, kot sta zamegljen vid ali krogi okrog izvora svetlobe.

Poleg tega obstajata akutna in kronična oblika glavkoma. Kronična oblika je veliko pogostejša in se pojavlja v 90 % vseh primerov glavkoma. Pojavi se, ko očesna tekočina ne more svobodno odtekati iz očesa, zato se kopiči v očesu in povzroči visok očesni tlak. Tako pride do pritiska na živčna vlakna in krvne žile vidnega živca.

Poškodba vidnega živca poteka počasi in najprej vpliva na periferni vid. V zgodnjih fazah je prizadeto vidno polje, kjer se okvara širi z obrobja proti sredini, zato imajo bolniki ozko vidno polje. Kronični glavkom ne kaže očitno izraženih znakov bolezni, vendar lahko bolniki kažejo simptome, kot so občutek pritiska v očeh, solzenje, zamegljen vid in občasni glavoboli v daljšem obdobju.

Zato brez kontrole očesnega tlaka bolniki le redko posumijo, da trpijo za glavkomom, vse dokler se vidno polje ne začne zoževati. Dobro je, da se bolezen čim prej prepozna in začne zdraviti, saj sicer pride do okvare centralnega vida in slepote. Zato je izredno pomembno, da ste ozaveščeni in redno hodite na očesne preglede ter tako preprečite bolezen.

Zdravljenje glavkoma je odvisno od vrste in stopnje bolezni ali okvare. Ker je hipertenzija najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje glavkoma, je zdravljenje usmerjeno v znižanje očesnega tlaka. Cilj zdravljenje je doseganje ciljnega tlaka na podlagi individualnega pristopa. To pomeni, da je ciljni tlak vrednost, ki pri posameznem pacientu ne vodi do nastanka ali napredovanja bolezni.

Glavkom lahko zdravimo z zdravili, lasersko ali kirurško. Najpogostejša oblika zdravljenja je zdravljenje z zdravili. V primeru neučinkovitosti zdravil ali laserske terapije je potreben kirurški poseg za znižanje očesnega tlaka. Zdravljenje lahko poteka tudi z različnimi vrstami kapljic za oči, ki jih predpiše izključno specializirani oftalmolog. Namreč, pri uporabi nekaterih kapljic za oči lahko pride do določenih neželenih učinkov, zato je pri njihovi uporabi potrebna previdnost. Prav zato je ocena oftalmologa ključna za izbiro ustreznih kapljic za oči, bolniki pa jih ne bi smeli sami izbrati ali sami spreminjati zdravljenja.

Glavkom je kronična bolezen. To pomeni, da se po diagnozi zdravi do konca življenja. Namen zdravljenja glavkoma je čim dlje ohraniti vid bolnika. Zato je pomembno, da so bolnik, oftalmolog in družinski zdravnik vključeni v postopek zdravljenja in da je njihovo sodelovanje kakovostno in redno.